Pazili smo na prehrano, veliko sem se tudi gibala, a se vseeno nisem dobro počutila, saj sem že od leta 2006 bolehala za boreliozo. Ko je postalo res hudo, sem dobila močno izpadanje las, bolečine v vratu in mišicah ter šibak imunski sistem. Vedno sem bila utrujena in najraje sem šla spat ob šestih zvečer. Med poletnimi počitnicami na Hrvaškem se mi je stanje izboljšalo, pozimi pa se je spet poslabšalo. Tudi moj sin se je boril z boleznijo: oslovskim kašljem. Šest mesecev pozneje, ko je še vedno kašljal, sem pomislila: »Ali ta bolezen ne bo nikoli izginila?« Močno sva molila, da bi Bog posredoval. Potem je mož domov prinesel knjigo o vitaminu D...

Osem zdravilnih dejavnikov

Mnogi bralci že poznajo osem zdravilnih dejavnikov: prehrana, telovadba, voda, sonce, zmernost, zrak, počitek in zaupanje v Boga. Morda sta najbolj brani temi v adventističnih krogih hrana in voda. Toda zelo malo ljudi razmišlja o soncu. Imamo dovolj sonca? Naše telo tvori vitalni vitamin D iz sevanja UV-B. Vodilni raziskovalci trenutno preučujejo ravni vitamina D. Obsežne študije (2008) so pokazale, da pomanjkanje vitamina D ne more povzročiti le rahitisa ali osteoporoze. Številne druge bolezni sploh ne bi izbruhnile, če bi bila raven vitamina D dovolj visoka. Ker sonce deluje zdravilno na bolezni.

Tukaj je seznam bolezni, povezanih s pomanjkanjem vitamina D:

AIDS, visok krvni tlak, borelioza, depresija, sladkorna bolezen, gripa, pasavec, koronarna bolezen srca, oslovski kašelj, rak, Crohnova bolezen, multipla skleroza, mišična atrofija, nevrodermatitis, osteomalacija, osteoporoza, Parkinsonova bolezen, rahitis, rozacea, shizofrenija, kap, luskavica, celiakija, pa tudi številne druge bolezni, ki jih povzročajo virusi ali bakterije.

Kako deluje vitamin D?

Vitamin D uvrščamo med v maščobi topne vitamine. Strogo gledano vitamin D sploh ni vitamin. Kajti vitamini so snovi, ki jih telo ne more proizvesti samo in jih moramo zato zaužiti s hrano. Toda vitamin D je močan steroidni hormon, zato deluje kot antibiotik ali kot kortizon, samo naravno!

Tako dobro opravlja svoje delo pri hormonskem ravnovesju, pa tudi pri imunskem sistemu. Ko se sončimo, se telesu lasten holesterol pretvori v vitamin D. Sedaj se lahko obstoječi kalcij shrani bodisi v kosteh in mišicah bodisi v tkivih. Premalo vitamina D pomeni premalo kalcija.

Mišice, živci in številni organi imajo receptorje za vitamin D, ki samo čakajo, da jih napolnimo.

7. marca 2010 so danski raziskovalci prvič potrdili, da je vitamin D potreben za aktiviranje celic T (belih krvničk) imunskega sistema za imunsko obrambo.

Ali je mogoče potrebe po vitaminu D zadovoljiti s hrano?

Živila rastlinskega izvora vsebujejo malo ali nič vitamina D. Po nekaterih virih je avokado na vrhu seznama s približno 200 mednarodnimi enotami (IU) v 100 gramih. Da bi zadovoljili svoje potrebe, bi ga morali vsak dan pojesti vsaj kilogram. Po drugih virih sploh ne vsebujejo vitamina D. Poleg tega 100 gramov gob shiitake ali gob zagotavlja le 80 do 100 ie, kar se zdi bolj zanesljivo.

Vsebnost vitamina D v surovih ribah pa je precejšnja. Z 200 grami sleda na dan bi teoretično lahko optimalno pokrili svoje potrebe. Pri praženju, peki ali žaru pa se lahko izgubi do 95 %.

Če bi želeli svoje potrebe pokriti iz drugih živalskih virov, bi morali vsak dan pojesti 4 kilograme gavde ali 2 kilograma masla ali 19 kilogramov telečjih jeter ali skoraj 30 jajc ali popiti okoli 40 litrov mleka!

Torej tudi nevegetarijanci potrebujejo dovolj sonca. Vendar pa lahko vegani brez dovolj sonca razvijejo posebno hudo pomanjkanje vitamina D.

Srednja Evropa – območje pomanjkanja vitamina D

Vedeti morate, da lahko telo shranjuje vitamin D, ne more pa se tvoriti v Nemčiji od oktobra/novembra do marca/aprila. Položaj sonca je v tem času prenizek. UV-B sevanje, ki je tako pomembno za tvorbo vitamina D, ne doseže več zemlje v zadostni meri. Na primer, Hamburg in Dutch Harbour na Aljaski sta blizu istega 53. vzporednika!

Zato ima po mnenju raziskovalcev več kot 70 % ljudi v Nemčiji prenizko raven vitamina D.

V naših zemljepisnih širinah je zato pomembno, da poleti napolnimo zaloge vitamina D. Za svetlopolte ljudi zadostuje čas 10-20 minut med 10.00 in 14.00 uro pod vedrim nebom, da se shrani dovolj vitamina D. Tvorijo 10.000-20.000 IE vitamina D. Temnopolti ljudje potrebujejo do 10-krat več. Tudi starejši morajo biti dlje na soncu, ker je njihov metabolizem upočasnjen. Vendar krema za sončenje z zaščitnim faktorjem 15 zmanjša tvorbo vitamina D za 99,5 %.

Vprašanje življenjskega sloga

Ko je Bog ustvaril zemljo, je najprej ustvaril svetlobo. »In Bog je videl, da je svetloba dobra!« (1 Mz 1,4) Človeka je nastanil na prostem, v vrtu, ki naj bi ga obdeloval in negoval. Kako pa ljudje živijo danes?

Ostaja v hiši, v avtu, v pisarni, v veleblagovnici, v restavraciji ali v telovadnici. Otroci zjutraj ali ves dan presedijo v šoli, popoldne ali zvečer pa pred domačimi nalogami ali računalnikom. Tako nas sonce seveda ne doseže.

UV-B sevanje je intenzivnejše na podeželju. Ker je tam zrak čistejši in ni onesnažen z industrijskimi ali avtomobilskimi izpušnimi plini in več sonca doseže našo kožo. Razlog več, da zapustite mesta in greste na podeželje (Razodetje 18,4:XNUMX) in posadite svoj vrt.

UV-B sevanje je v gorah še intenzivnejše. Z vsakim metrom nadmorske višine se povečuje. Že Jezus je napovedal, da bo prišel čas, ko bomo šli v gore (Lk 21,21).

Naše izkušnje

Ko je moj imunski sistem oslabila borelioza, sinu pa oslovski kašelj, sem ugotovila: Manjka nam sonca. Knjiga, ki jo je moj mož prinesel domov o vitaminu D, je naredila ostalo.

Vzeli smo dodatek vitamina D. Po treh dneh je moj sin ozdravel. Kašelj je izginil. Kako hvaležni smo bili Bogu za njegovo pomoč. Poleg kapljic sem pozimi dvakrat tedensko hodila v solarij in moj imunski sistem se je postavil na noge!

Kaj lahko stori vsak ...

1. Izmerite svojo raven vitamina D posebej, in sicer obliko shranjevanja 25-OH-D3. Ker vitamina D ne merimo niti v popolni krvni sliki.
2. Če se le da, pojdite na sonce med 10.00 in 14.00 uro za približno 20 minut, temnopolti dlje. Odvisno od vašega tipa kože začnite z nekaj minutami, da preprečite tudi najmanjšo pordelost kože.

3. Od marca/aprila do septembra/oktobra izpostavljajte kožo čim več soncu. Kremo za sončenje uporabljajte samo za daljša obdobja na soncu.

4. Zimske počitnice preživite na sončnih območjih, če jih primanjkuje, glede na zemljepisno širino čim južneje od Barcelone, Rima in Istanbula.

5. V skrajni sili pozimi enkrat ali dvakrat na teden pojdite v solarij. Bodite pozorni na komponento UV-B sevanja solarija in ga uživajte le zmerno.

6. Ali morda uporabite dodatke vitamina D.
[Pozor: preveliko odmerjanje je lahko škodljivo. Zato je nujno, da se dobro informirate in se v primeru dvoma posvetujete z zdravnikom. Dodatki vitamina D3 so učinkovitejši od dodatkov vitamina D2. Že nekaj časa ni več samo vitamina D3 iz rib ali vegetarijanca iz volnene maščobe, ampak tudi iz rastlin iz lišajev.]

Zdravilna moč sonca

Sonce pospešuje procese celjenja, krepi imunski sistem, deluje antibakterijsko, znižuje krvni tlak in krvni sladkor, spodbuja hormonsko ravnovesje, izboljšuje vid (očesne mišice), uničuje rakave celice, povečuje delovanje možganov in mentalno jasnost, ščiti pred avtoimunskimi, kostnimi , živčne in kožne bolezni ter pomaga proti depresiji.

Priporočeno branje

Priporočam knjigo v branje na to temo Zdravilni moči D od dr. Nikolaj Worm

Prvič se je pojavil v Temelj za svobodno življenje, 6-2010, stran 7