Jezus je rekel, da bo v naročju zemlje tri dni in tri noči (Matej 12,40:XNUMX). Ali ni to protislovje s petkovim križanjem?

Trije dnevi in ​​noči so 72 ur in to je težko uskladiti med petek zvečer in nedeljo zjutraj. Nekateri verjamejo, da je Jezus umrl v sredo. Četrtek, ki je sledil, je bila sobota nekvašenih kruhov. Nato je bil obujen dva dni pozneje na tedensko soboto popoldne. Vendar nekaj dejstev govori proti tej zamisli:

1. Vstajenje tretji dan

Jezus sam na več mestih pravi, da bo tretji dan vstal; angela na grobu, Peter in Pavel to potrjujeta. Skupaj 15 verzov pravi, da je Jezus vstal tretji dan. Nikjer ni zaslediti, da bi Jezus ležal v grobu tri noči. (Matevž 16,21:17,23; 20,19:27,63.64; 8,31:9,31; 10,34:9,22; Marko 18,33:24,7.21.46; 10,40:1; 15,4:XNUMX; Luka XNUMX:XNUMX; XNUMX:XNUMX; XNUMX:XNUMX; Apostolska dela XNUMX:XNUMX; XNUMX. Korinčanom XNUMX:XNUMX).

Verjetno je najbolj jasno besedilo v Lukežu 24,21:20, kjer učenci v Emavsu pravijo: »Po vsem tem je danes tretji dan, odkar se je to zgodilo.« Kaj se je zgodilo? Ker je bil »obsojen na smrt in križan« (verz XNUMX), so bili torej dogodki prvega dne (petek), pred drugim dnem (sabat) in tretji dan (nedelja).

2. Tri dni in tri noči?

Če bi besedno zvezo "tri dni in tri noči" razumeli dobesedno, bi Jezus umrl tik pred zoro prvega dne in bi vstal 72 ur pozneje, ko se je končala tretja noč. Ker pa je umrl malo pred nočjo, bi moral govoriti vsaj obratno, torej »tri noči in tri dni«, če se izrazimo matematično pravilno.

Večina ljudi zato izraz "tri dni in tri noči" razume kot splošen izraz za tri koledarske dni, ki so se začeli. Tako kot ko rečemo "osem dni", mislimo na teden, francoski "petnajst dni" pa pomeni štirinajst dni.

3. Jezusov sobotni počitek

Če bi bil Jezus obujen na soboto, nas ne bi opozoril na tesno povezavo med stvarjenjem in odrešenjem. Ker pa je bil položen v grob malo pred začetkom sobote in ponovno obujen kmalu po koncu sobote, je počival po končanem delu odrešenja na Golgoti, kot je štiri tisoč let prej skupaj s svojim očetom po končanem ustvarjanju. Posledično sobota ni več samo dan spomina na stvarjenje, ampak tudi na odrešenje.

Lukež 23,56:20,1 pojasnjuje, da so ženske takoj po pokopu odšle domov, da bi pripravile dišave in mazila. »V soboto so počivali v skladu s postavo,« le da so se vrnili h grobu pred zoro, »ko je bila še tema«, z »dišavami, ki so jih pripravili« (Janez 24,1:XNUMX; Luka XNUMX, XNUMX) . Zakaj bi morali čakati dlje kot konec sobote in malo dlje, dokler jim svetlobni pogoji ne bi omogočili maziljenja v grobu? S križanjem v sredo in četrtkovim prazničnim sabatom bi petkovo jutro prišlo v poštev.

4. Jezus, tkanje

Po 1. Korinčanom 15,23:19,31 je bil Jezus »prvi sad« vstajenja. Snop prvine so darovali kot snop valovanja na praznik nekvašenih kruhov (pesah) dan po prvi praznični soboti. Ker je bila sobota, ko je Jezus počival, tudi velika praznična sobota (Janez XNUMX), so v nedeljo, na dan, ko je Jezus vstal od mrtvih, v templju darovali mahajoči snop. Če bi bila praznična sobota v četrtek, bi snop tkanja darovali v petek.

5. V maternici zemlje

Tudi če želimo tri dni in tri noči jemati dobesedno, se moramo vprašati, ali izraz »v nedrju zemlje« res pomeni grob. Adventistični pionirji so to videli kot čas, ko je bil Jezus v oblasti hudobnih ljudi in hudičev. Tudi Jona je bil tri dni in tri noči v primežu žive sile, ko je bil v ribjem trebuhu.

V noči s četrtka na petek je bil Jezus aretiran. V nedeljo zjutraj se je šele po pogovoru z Marijo Magdaleno odpeljal k očetu. Šele takrat je dovolil učencem, da se ga spet dotaknejo (Janez 20,17; Luka 23,39). To bi vključevalo tri noči in tri dni v tem obdobju.

(prim. James White, Sedanja resnica, december 1849; Advent Review in Sabbath Herald, 7. april 1851; Uriah Smith, Dan Kristusovega križanja in vstajenja, 8-12; Ellet Wagoner, Sedanja resnica, 27. marec 1902)

6. Oblikovanje osnovnega grškega besedila

Lukež 24,1:16,9 v grščini dobesedno pravi, da so ženske zelo zgodaj prišle h grobu »na eno od sobot« (τη μια των σαββατων = tē mia tōn sabbatōn). Marko XNUMX:XNUMX pravi »na prvi šabat« (πρωτη σαββατου = prōtē sabbatu). Toda zakaj skoraj vsi biblijski prevodi pravijo »prvi dan v tednu«?

To ima slovnične razloge: σαββατων/ σαββατου je srednji rod. Zato se ženski besedi μια (ena) in πρωτη (prvi) ne moreta neposredno nanašati na to. Zato ne bi smeli prevajati "v soboto." Če pa veste, da lahko σαββατων/σαββατου pomeni tudi »v tednu«, je slovnica spet smiselna: »Na [dan] prvi v tednu«, »na prvi [dan] v tednu«. Kajti ημερα (hemera/dan) je v grščini ženskega rodu.

Lukež 18,12:XNUMX kaže, da lahko beseda σαββατον dejansko pomeni teden. Pravi, da se farizeji postijo δις του σαββατου [dis tu sabbatu], torej dvakrat na soboto? Ne, Judom je bilo prepovedano postiti se ob sobotah, razen na dan sprave. Namesto tega so se farizeji postili dvakrat na teden, ob ponedeljkih in četrtkih.

7. Duh prerokbe potrjuje Sveto pismo

Adventisti sedmega dne verjamejo, da se je duh prerokbe manifestiral v spisih Ellen White. Rad bi navedel dva primera, ki potrjujeta do sedaj povedano:

Šesti dan v tednu so videli umirati svojega gospodarja; prvi dan naslednjega tedna so se znašli oropani njegovega trupla.« (Želja stoletja, 794)

"Božji načrt je bil, da se Jezusova služba konča v petek in da počiva v grobu na soboto, kot sta počivala oče in sin, potem ko sta končala delo ustvarjanja." (Izdaja rokopisa 3, 425.3)