V tem članku se bomo ukvarjali z neprijetnim presenečenjem (maranatha, 161). »In zver naredi, da se vsakemu, malemu in velikemu, bogatemu in revnemu, svobodnemu in sužnju, da znak na desnico ali na čelo, in da nihče ne more kupiti ali prodati razen tistega, ki ima znamenje ali ime zveri ali število svojega imena.« (Razodetje 13,16.17:XNUMX) Tukaj je jasno napovedano, da bo znamenje uveljavljeno s silo. Je znamenje odpadništva, lažni dan počitka, premik sobote s sobote, sedmega dne, na nedeljo, prvi dan v tednu. To bo prevladujoča tema ob koncu časov.

»V soboto bo naša zvestoba preizkušena ... kajti nobena točka vere ni tako sporna kot ta ... Medtem ko se nekateri ljudje priklonijo avtoriteti zemeljskih sil z izpovedovanjem tega znamenja in s tem prejmejo znamenje zveri, drugi prejmejo del Božjega pečata z izbiro znaka zvestobe Bogu.« (Velika borba, 605; glej. Velika borba, 606)

Vsak dobi ali pečat ali oznako. Oba sta dneva, ki utelešata izkušnjo: bodisi izkušnjo popolne zvestobe Bogu bodisi izkušnjo popolne podrejenosti človeški avtoriteti. Samo tisti, ki imajo navado gledati na Jezusa, namesto da bi se zanašali na ljudi, bodo pripravljeni na to izjemno presenečenje.

Ekonomske sankcije za posameznike?

Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki so postali odvisni od drugih ljudi? »Da nihče ne more kupiti ali prodati razen tistega, ki ima znamenje.« (glej zgoraj) Kdor je odvisen od ljudi, bo prisiljen v podreditev v pravem pomenu besede. Ta verz je zelo zanimiv, saj odraža trenutni odnos. Danes bi bilo v Združenih državah zelo nepriljubljeno izdati smrtni nalog za ljudi, ki spoštujejo soboto. Ker trenutno prevladuje duh ekumenizma, se združujemo zaradi dragega miru. Po drugi strani pa se gospodarske sankcije, kot so opisane v tej svetopisemski vrstici, obravnavajo kot legitimno orožje. ZN so že večkrat pozvali k uvedbi sankcij. Prepričani so v idejo, da je najbolje vzeti kruh tistim, ki se ne želijo vklopiti.

Dve stvari se priporočata za pripravo Božjih otrok: Prvič, pripravljenost prepustiti Bogu, da skrbi zase, pa naj bo to še tako skromno ali velikodušno. Drugič, pripravljenost po najboljših močeh sodelovati z Bogom pri pripravi na ta dan.

Vrednost lastne pridelave

»Protestantski svet je vzpostavil malikovalsko soboto tam, kjer bi morala biti Božja sobota. Sledi stopinjam papeštva. Zato vidim potrebo, da se Božji otroci preselijo iz mest v mirna podeželska območja, kjer lahko obdelujejo zemljo in pobirajo lastne pridelke. Tako se bodo njihovi otroci naučili preprostih, zdravih navad. Mislim, da je nujno, da se brez odlašanja pripravimo na veliko krizo.« (Izbrana sporočila 2, 359; glej. Napisano za skupnost 2, 368) Bolj jasno se težko izrazi. Sobotno-nedeljsko vprašanje bo sprožilo zadnjo veliko krizo. Ravno zaradi tega nas svari Božji glasnik. Te besede so bile zapisane leta 1897. So med prvimi pozivi članom naše cerkve, naj se preselijo iz mest v oddaljene kraje na podeželju.

Vrednost neodvisnosti

Božji otroci, otroci luči, ne bodo presenečeni nad neprijetnim presenečenjem, ampak se bodo pripravili. Noe je storil isto pred potopom. Ljudje so bili takrat tako presenečeni, kot da ne bi bili nikoli opozorjeni. Jedli so in pili, se ženili in možili do dne, ko je šel Noe v barko. Tega se niso zavedali, dokler jih ni vseh odnesla poplava. Tako bo ob prihodu Sina človekovega« (Mt 24,39). Današnji svet ne bo nič manj presenečen. Vendar jih Bog v svoji ljubezni še naprej svari, dokler vsak človek ne prejme svarila kot v Noetovih dneh. Ljudje, ki upoštevajo opozorilo, božji ostanek, se bodo držali sobote in kršili zaveze. Rešili se bodo iz situacij, ki jim onemogočajo uboganje Božjega zakona. Na podeželju se bodo naselili v "mirnem podnebju", "obdelovali zemljo" in "vzgajali svoje otroke preprostih, zdravih navad" (glej zgoraj).

Zakaj država?

Dva glavna razloga za selitev na podeželje sta, prvič, pritisk nedeljskega zakona in, drugič, duhovna pomoč tesnega stika z naravo, stran od mestnega kriminala in skušnjav. Hvala bogu, da nas je opozoril.

»Ne nastanite se tam, kjer ste prisiljeni vzpostavljati tesne odnose s tistimi, ki ne častijo Boga ... Kmalu prihaja kriza zaradi [zahtevanega] obhajanja nedelje ... Naselite se tam, kjer boste lahko v celoti spoštovali sobotno zapoved ... Vzemite pazite, ne naseljujte se tam, kjer je spoštovanje sobote težko za vas in vaše otroke.« (Izbrana sporočila 2, 359; glej. Napisano za skupnost 2, 368) Tako je opozorilo prihajalo znova in znova, čeprav z različnimi besedami.

Boj interesnih skupin

Ekonomske sankcije za nedeljnike bodo zahtevale interesne skupine [npr. sindikati, nevladne organizacije]. V zadnjih letih smo videli, kako katoliške in protestantske cerkve v Združenih državah sodelujejo s sindikati, da bi si prizadevale za nedeljski zakon. "Sindikati bodo med silami, ki bodo zemljo pahnile v čas težav, kot jih na svetu še ni bilo." (Izbrana sporočila 2, 142; glej. Napisano za skupnost 2, 141; maranatha, 182 oz. Kristus bo kmalu prišel, 84)

To se prav ujema s prerokbo iz Razodetja 13. Gre za gospodarske pritiske. Smrtni odlok iz 15. verza pride kasneje. Sprva bo svet mislil, da je adventiste sedmega dne mogoče prepričati, da popuščajo, ko ne morejo niti kupovati niti prodajati.

»Božje ljudstvo ima nalogo, da se pripravi na dogodke prihodnosti, ki bodo kmalu prišli nad nas z neverjetno močjo.« (Ibid; prim. ibid.) To je torej grenko presenečenje. „V svetu se bodo pojavili ogromni monopoli. Ljudje se bodo povezovali v društva, sindikate in druge organizacije, ki jih bodo pognale v naročje sovražnika. Nekaj ​​mož se bo združilo, da bi prevzelo vso gospodarsko moč v določenih panogah. Pojavili se bodo sindikati in tisti, ki se nočejo pridružiti, bodo ožigosani. Sindikati in konfederacije sveta so past. Ne bi se jim smeli niti pridružiti niti se jim približati, bratje. Bolje je, da z njimi sploh nimamo nič.« (Ibid; prim. ibid.) »Tisti, ki se imenujejo božji otroci, se nikakor ne smejo povezovati s sindikati, ki nastajajo ali bodo nastali. v prihodnosti. To je GOSPODOVA prepoved! Ali učenci prerokb ne vidijo, kaj prihaja?« (Ibid. 144; prim. ibid. 143) …

Klic iz mest

Drugi angel mu je sledil in rekel: Babilon je padel, to veliko mesto je padlo, ker je dala vsem narodom piti vroče vino svojega nečistovanja« (Razodetje 14,8:18,2). "In zavpil je z močnim glasom, rekoč: Babilon veliki je padel, padel ... In slišal sem drug glas iz nebes, ki je rekel: Pojdite iz njega, moje ljudstvo ..." (Razodetje 4:XNUMX- XNUMX) Kje je lahko klicatelj? Mora biti zunaj sebe. Če imamo duha tega sveta in pripadamo zavezam in družbam tega sveta, bo težko. Kako lahko nekoga prepričamo, da zapusti Sodomo, ko pa so naša srca navezana na Sodomo kot sama uboga Lotova žena?

Res je, da smo naročeni, da obiščemo mesta, da bi jim posredovali prav to sporočilo. Ampak samo zato, da bi jim rekel: "Pojdite z mano domov." Enoch je to storil. In želimo prositi za ta kličeči duh!

Lot je hotel rešiti Sodomo

Vendar pa tega sporočila ne bomo mogli pravilno prenesti, dokler ne bomo spoznali vrednosti resničnega podeželskega življenja in njegovih koristi zase. Lotu je to manjkalo. Koliko jih je spreobrnil, ko je pridigal v Sodomi? Niti enega! Ker nikakor ni želel zapustiti Sodome. Sprva je tja hodil samo zato, ker ga je nagovarjala družina. »Postavil je svoj šotor do Sodome« (1 Mz 13,12). Verjetno se prvotno ni želel preseliti v mesto, vendar se je sčasoma to zdela bolj priročna rešitev. Tam je imel gospodarske in družbene prednosti, ker je bil v Sodomi spoštovan človek. Verjetno je ta vpliv želel uporabiti za Boga. Toda ali je bil uspešen s prebivalci Sodome? Žal ne! Zakaj? Ker je razmišljal kot meščan in ne kot podeželski prebivalec.

Abraham je rešil Sodomo

Po drugi strani pa je bil Abrahamov odnos s Sodomo zelo drugačen. V Genezi 1 beremo, kako je rešil življenja prebivalcev in kralja Sodome. Bil je spoštovan in čaščen, čeprav je živel v deželi pod hrastom Mamre, daleč od vseh grehov in korupcije, po katerih je bila Sodoma takrat razvpita. Kako pomembno je ceniti kraljevski privilegij podeželskega življenja, namesto da bi ga imeli za žrtev!

Lotov Exodus

Ko je bil Lot poklican iz Sodome, so ga morali Božji angeli dobesedno odvleči za seboj. Tedaj je Gospod rekel: »Lot, ali vidiš to goro? beži! Beži za svoje življenje!« »Oh ne!« je odgovoril, »Ne morem splezati tja gor. Kaj če se mi tam kaj zgodi?« Tako je bil navajen mestnih ulic in dobrin, da se je bal podeželskega življenja. Zato je izbral majhno mesto in rekel: "Ali se lahko preselim tja? Ali nisi mogel prizanesti temu mestu?« In milostljivi gospod je rekel: »Prav.« Lot ni razumel. Ni videl, kako milostljiv je bil Bog, ko mu je pomagal preseliti se na deželo. Namesto tega se je preselil v Zoar, vendar je kmalu zapustil tudi to mesto in živel v votlini. Sčasoma je bil Zoar uničen kot pred tem Sodoma. Nato se pripoveduje mračna zgodba o nemoralnem obnašanju njegovih hčera. Tega so se naučili v tem mestu, tako kot se mladi danes učijo v mestih. Kakšna grozljiva zgodba. Vendar je bilo napisano za nas, ker je Jezus rekel: »Tako je bilo v Lotovih dneh … Tako bo na dan, ko se bo razodel Sin človekov« (Lk 17,28.30).

Kmalu bo prepozno

Največja težava današnjega časa je, da so ljudje tako zavzeti za svojo korist – socialno, politično, ekonomsko in izobraževalno –, da se od nje težko ločijo. 'Kmalu bo v mestih toliko sporov in kaosa, da tisti, ki bi želeli oditi, tega ne bodo mogli storiti. Na to se je pomembno pripraviti. To je luč, ki mi je bila dana.« (Izbrana sporočila 2, 142; glej. Napisano za skupnost 2, 141 oz. maranatha, 180) Vedno znova beremo v teh citatih: "Pripravite se!"

Eden najpomembnejših vidikov priprave na ta pritisk je, da svoje misli usmerimo v božanske, namesto v posvetne kanale. Jezus je prišel na zemljo in vzel naše uboštvo nase, da bi bili deležni nebeških zakladov. Tisti, ki so prepojeni z duhom tega sporočila, bodo pripravljeni tudi na revščino. Ker mu je reševanje otrok pomembnejše od uživanja bogastva sveta nekaj dni.

ljubezen to omogoča

»Kdo želi biti opozorjen? Še enkrat pravimo: ven iz mest! Ne imejte se za veliko žrtev, če greste v hribe in gore. Namesto tega iščite tišino, kjer ste lahko sami z Bogom, kjer lahko izkusite njegovo voljo in se naučite njegovih poti! ... Izzivam vse adventiste sedmega dne: Naj bo iskanje duhovnosti vaš življenjski namen. Jezus je pred vrati. Zato vam kličem: Ne imejte za veliko žrtev, ko ste pozvani, da zapustite mesta in odidete na deželo.« (Izbrana sporočila 2, 355.356; glej. Napisano za skupnost 2, 364 oz. Kristus bo kmalu prišel, 71)

Če na podeželje gledamo kot na veliko žrtev, ne bomo dolgo živeli na deželi. Prej ali slej se bomo vrnili v mesto. Odplačevali bomo mesec za mesecem, da bomo lahko kupili to ali ono. Zataknili se bomo v tekalni stezi in se bomo lovili skozi življenje. Kot sužnji na galejah bomo privezani, živeli bomo samo za delo, da bi naši otroci lahko uživali v domnevno čudovitih prednostih in udobju sodobnega mestnega življenja. In ves čas nas zunaj na deželi čakajo veliki zakladi: stik z naravo, sončni vzhod, čisti zrak, lepota rož, dreves, jezer in gora ter na delu občestvo z Bogom namesto s stroji! Ali ne bi bilo bolje prešteti naših blagoslovov? Da bi se veselil te kraljeve pravice? Potem ne bomo postali puščavniki, ampak kot Enoh odhajamo ven kot evangelisti, govoreč mnogim utrujenim ljudem, ki so pripravljeni slišati: "Pridi ven!"

Dragi Gospod, jasno razodi našim srcem, kaj je pred nami. Potrudimo se, da zberemo vaše ovce v tej zadnji uri. V Jezusovem imenu. Amen.

Nekoliko skrajšano po: Willmonte D. Frazee, Še eno barko za gradnjo, Harrisville, New Hampshire, ZDA: Mountain Missionary Press, 1979, str. 31-38.