Prerokba ne razkriva le poteka zgodovine. Analizira tudi, kakšnega duha sem. Iz Prestona Monterreya

Čas branja: 13 minut

zveri, kralji, rogovi, zmaj, kurba, hčere; ti izrazi spadajo na seznam adventistične preroške rabe. Že od začetka so bili adventisti versko gibanje, ki je preučevalo svetopisemske prerokbe. Adventisti sedmega dne verjamejo, da nam je Bog dal naročilo: Svetu posredujte prerokovana sporočila treh angelov, saj se ne zavedajo njihove bližajoče se obsodbe!

Nekateri biblijski učenjaki verjamejo, da je vrnitev Mesije že zdavnaj zamujena. Toda mnogi verniki tega dogodka ne pričakujejo več tako budno; se prilagajajo današnji družbi. Malo jih še naprej išče znamenja v družbi, politiki, veri in naravi, ki kažejo, kako kmalu bo Jezus prišel.

Resnično zanimanje za končne čase je treba pozdraviti, vendar pozor: nekateri so evforični in bolni od navdušenja; Takšno vedenje bi lahko zameglilo ključno sporočilo: tretje angelovo sporočilo je, pravilno rečeno, sporočilo opravičenja po veri:

»Najpomembnejša tema je tretje angelovo sporočilo. Vsebuje tudi sporočila prvega in drugega angela. Samo tisti, ki razumejo nauke tega sporočila in jih živijo v vsakdanjem življenju, so lahko rešeni. Razumevanje teh velikih resnic zahteva intenzivno molitveno življenje in preučevanje Svetega pisma; ker bo naša sposobnost učenja in pomnjenja preizkušena do skrajnosti.« (Evangelizem, 196)

"Nekateri so mi pisali in me spraševali, ali je sporočilo opravičenja po veri sporočilo tretjega angela, jaz pa sem odgovoril: 'To je pravo sporočilo tretjega angela.'" (Evangelizem, 190)

Opredelitev: »Kaj je opravičenje po veri? To je Božje delo: človeško slavo polaga v prah in naredi zanj tisto, česar sam ne more. Ko ljudje vidijo svojo nič, so pripravljeni, da se oblečejo v pravičnost, ki jo je imel Jezus.« (Vera, po kateri živim, 111)

Nova zaveza nam pravi: upoštevajte prerokbe in »oblecite« Jezusa, da ne zapadete v poželenje! (1 Tesaloničanom 5,20:13,14; Rimljanom XNUMX:XNUMX).

Apostol Pavel poglobi koncept »obleči Gospoda Jezusa Kristusa« z besedami: »Oblecite se torej kakor Božji izvoljenci, kakor sveti in ljubljeni v usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost; ter prenašajte drug drugega in drug drugemu odpuščajte, če ima kdo zoper drugega kaj pritožbe; kakor je GOSPOD odpustil vam, tako odpustite tudi vam." (Kol 3,12-13)

Ljudje se trepljajo po ramenih, ker so ponosni in sebični. Če pa hočejo vstopiti skozi nebeška vrata, to pomeni najprej opustitev lastnih grehov, spoznanje lastne ničevosti in pripravljenost nadeti Mesijevo pravičnost – njegov značaj.

Značaj živali

V besedi prerokbe nas je Bog posvaril: Ne prevzemajte načina zveri in kraljestev Daniela in Razodetja: jeze, hudobije in nestrpnosti! »Z različnimi podobami je Gospod Jezus Janezu pokazal zloben značaj in zavajajoči vpliv tistih, ki so s tem postali znani po preganjanju Božjega ljudstva.« (Pričevanja ministrom, 117–118)

'Zmaj je tisti, ki je jezen; Satanov duh se kaže v jezi in obtoževanju.« (Izdaja rokopisa 13, 315)

»V življenju ali značaju Jezusovih služabnikov ne sme biti viden niti kanček zmajevega duha.« (ibid.)

Knjiga preroka Daniela prikazuje, kako nebo ravna s ponosnimi in hudobnimi kralji, kot sta Nebukadnezar in Belsazar: poniža jih in vrže s prestolov.

Tako je GOSPOD ponižal ponosnega kralja Nebukadnezarja. Vodil ga je ljubeče in skrbno na poti opravičenja po veri. Najprej si je kralj laskal: »To je veliki Babilon, ki sem ga zgradil do kraljevega mesta moja velika moč v čast moje slave« (Daniel 4,27:XNUMX)

Kako drugače se je izrazil po sedmih ponižujočih letih! »Zato jaz, Nebukadnezar, hvalim, častim in poveličujem nebeškega kralja; kajti vsa njegova dejanja so resnica in njegove poti so prave, in kdor je ponosen, zna ponižati« (Daniel 4,34:XNUMX) Kakšna sprememba!

»Sveti Duh govori skozi prerokbe in druga poročila tako, da je jasno: Človeško orodje ne bi smelo biti v središču pozornosti, morda je skrito v Jezusu. Gospod nebes in njegova postava si zaslužita biti povišana. Preberi Danielovo knjigo! Podrobno razmislite o zgodovini tam omenjenih kraljestev. Pozor, politiki, znanstveniki in vojska! Glej, kako je Bog ponižal ponosne in bleščeče osebnosti in jih položil v prah.« (Pričevanja ministrantom, 112)

Tudi druga kraljestva, ki jih predstavljajo različni simboli: kovine, živali, rogovi in ​​kralji, so postala žrtev človeškega ponosa in sebičnosti. Naj bodo vladarji ali podaniki – delali so, kar so hoteli.

Kaj hočem!

Upravičeno si prizadevamo te zle sile prepoznati po njihovih razlikah. Ne smemo pa spregledati niti dejstva, da imajo vsi nekaj skupnega – ambicijo, da do skrajnosti sledijo svoji volji. Tukaj je nekaj primerov:

»Videl sem ovna z rogovi, potisnjenimi proti zahodu, severu in jugu. In nobena žival ni mogla stati pred njim in se rešiti njegovega nasilja, ampak jekar je hotel, in postal je velik.« (Daniel 8,4:XNUMX)

»Potem bo vstal mogočen kralj in vladal z veliko močjo in kar hoče, bo povedal. Toda ko bo vstal, bo njegovo kraljestvo razbito in razdeljeno na štiri nebeške vetrove« (Daniel 11,3:4-XNUMX).

Mnogi raziskovalci biblijskih prerokb so v tej moči v tretji in četrti vrstici prepoznali velikega grškega generala Aleksandra, čigar sebičnost, ponos in nezmernost so pripeljali do njegove zgodnje smrti.

»Mnogi omahnejo in padejo ter se podredijo pokvarjenosti. Aleksander in Cezar sta bila boljša v osvajanju kraljestev kot v obvladovanju lastnega uma. Ko so si podredili cele države, so ti tako imenovani veliki možje sveta padli – eden, ker je podlegel svojemu pretiranemu apetitu, drugi, ker je bil prevzeten in blazno ambiciozen.« (Pričevanja 4, 348)

Drugi svetopisemski odlomki kažejo, kako ambiciozen severni kralj doseže svoje:

'In severni kralj bo prišel, postavil obzidje in zavzel močno mesto. In vojske na jugu tega ne morejo preprečiti in njegovi najboljši vojaki se ne morejo upreti; a tisti, ki vleče proti njemu, bo storil kar se mu zdi dobro, in nihče se mu ne bo mogel upreti. Prišel bo tudi v slavno deželo in poguba je v njegovih rokah.« (Daniel 11,15-16)

"In kralj bo storil kar hoče, ter se bo povzdigoval in poveličeval proti vsemu, kar je Bog. In zoper Boga nad bogovi bo govoril pošastne reči in uspeval bo, dokler se jeza ne umiri; zakaj to, kar je določeno, se mora zgoditi.« (Daniel 11,36:XNUMX)

Lahko bi zmotno domnevali: ti odlomki nas ne zadevajo, opisujejo le politične in zgodovinske moči. Lahko pa smo deležni istega duha teh zveri in kraljev tako, da delamo, kar hočemo, namesto tega, kar hoče Bog.

Nismo nič boljši od prej omenjenih zlih sil, če delamo, kar hočemo in kar nam ugaja, namesto tega, kar hoče Bog, kar je razodeto v Svetem pismu in Duhu prerokbe. Ko zavestno zadržujemo potrebne spremembe in reforme v naših bolnišnicah, radijskih postajah, uradih, šolah in založbah, se postavljamo nad Boga.

Sledimo duhu zlih sil, ko zavestno bojkotiramo Božji načrt glede hrane, oblačil, prostega časa, dela in počitka; ko zakonca ponižamo, da bi dosegli svoje; ko manipuliramo z ljudmi, da širijo svoja mnenja; ali ko ustvarjamo razdraženost doma, v cerkvi ali v službi, ker nekdo nečesa ne vidi tako, kot vidimo mi.

Odsevamo značaj teh zveri in kraljev, ko izključujemo ali izključujemo ljudi iz odborov, ker zavračajo naše ljubljene projekte in ideje, ali ko ljudem prepovedujemo branje, ki je kljub temu, da ne odobrava njihovih rednih ali uradnih virov, vseeno svetopisemsko zdravo.

Prerok Izaija je razumel, koliko ljudje sledijo svoji volji. Rekel je: »Vsi smo zašli kakor ovce, vsak je gledal svojo pot.« (Izaija 53,6)

Kaj hoče moj oče!

Vsi ljudje so zašli na svojo pot. Toda zdaj bom predstavil drugega kralja, Kralja kraljev in Gospoda gospodarjev. Za razliko od zveri in kraljev v Danielovi knjigi, ki so delali po lastni volji, je Kralj kraljev, včasih imenovan tudi Božje Jagnje, vedno deloval v skladu z Gospodovo voljo.

»Toda GOSPODU je bilo všeč, da ga je zdrobil. Zaradi njega je trpel. Ker je dal svoje življenje v daritev za pregreho, bo videl potomce, podaljšal si bo dneve. In kar je všeč GOSPODU, bo uspelo z njegovo roko.« (Izaija 53,10.11:XNUMX NIV)

Še preden je Jezus prevzel naravo padlega človeštva, se je odločil storiti, kar je želel njegov Oče. »Potem sem rekel: Glej, prihajam – o meni je zapisano v knjigi – da izpolnim tvojo voljo, o Bog … Toda takrat je rekel: Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo … Po tej volji bomo so enkrat za vselej posvečeni z daritvijo telesa Jezusa Kristusa.« (Heb 10,7-10)

Celo pri dvanajstih letih, ko sta Jožef in Marija po treh bolečih dneh iskanja našla svojega Jezusa in ga nežno grajala, je Mesijev odgovor odseval njegovo željo slediti svojemu nebeškemu Očetu. Rekel jim je: »Zakaj ste me iskali? Ali ne veš, da moram biti v stvareh svojega Očeta?" (Lk 2,49)

Jezus, Kralj kraljev, nas je učil izpolnjevati Očetovo voljo.
'In zgodilo se je, da je bil na nekem mestu in molil. Ko je končal, mu je eden njegovih učencev rekel: Gospod, nauči nas moliti, kakor je Janez učil svoje učence. On pa jim je rekel: Ko molite, recite: Oče! Tvoje ime bodi posvečeno. Pridi tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja tako na zemlji kot v nebesih.« (Lk 11,1-2)

Jezus nam je dal zgled, kako postavljamo voljo svojega nebeškega Očeta na prvo mesto.

»Medtem so ga učenci opominjali in rekli: Rabi, jej! On pa jim je rekel: Imam hrano za jesti, ki je vi ne poznate. Tedaj so učenci rekli med seboj: Mu je kdo prinesel kaj jesti? Jezus jim je rekel: Moja jed je izpolnjevati voljo tistega, ki me je poslal, in dokončati njegovo delo ... Ničesar ne morem storiti sam od sebe. Kakor slišim, tako sodim in moja sodba je pravična; kajti ne iščem svoje volje, ampak voljo tistega, ki me je poslal ... Kajti prišel sem iz nebes, da ne bi izpolnjeval svoje volje, ampak voljo tistega, ki me je poslal« (Jn 4,31-34; 5,30; 6,38)

Tudi v zadnjih urah svojega življenja je naš Odrešenik ohranil to predano držo: naredil je, kar je želel njegov nebeški Oče:
»Odtrgal se je od njih za met kamna in pokleknil ter molil in rekel: Oče, če hočeš, vzemi ta kelih od mene; ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi!« (Lk 22,41-42)

Predanost Božji volji je ključ do izgona satana: »Podredite se Bogu v pokorščini in se uprite hudiču z vso odločnostjo. Potem mora pobegniti od tebe.« (Jakob 4,7:XNUMX NIV)

Kljub temu se iz navdihnjene Besede učimo: Svoje volje ni lahko predati Bogu. »Boj proti sebi je največji boj, kar jih je bilo. Predajte se, izročite vse Božji volji, pustite se ponižati in imejte čisto, mirno ljubezen, ki zahteva malo prošnje, polno prijaznosti in dobrih del! Ni lahko, pa vendar to zmoremo in moramo popolnoma premagati. Šele ko se človek podredi Bogu, se lahko povrne njegovo spoznanje in prava svetost. Jezusovo sveto življenje in značaj sta zanesljiv primer. Brezmejno je zaupal svojemu nebeškemu Očetu, brezpogojno mu je sledil, se popolnoma predal, ni se pustil streči sebi, ampak je služil drugim, ni delal, kar je on hotel, ampak kar je hotel tisti, ki ga je poslal.« (Pričevanja 3, 106–107)

»Če želite, se popolnoma prepustite temu, kar Jezus, Maziljenec, želi za vas. Takoj vas bo Bog obsedel in povzročil, da boste želeli in delali, kar mu ugaja. Vaše celotno bitje s tem pride pod nadzor Mesijevega uma in tudi vaše misli mu sledijo... Če izročite svojo voljo Jezusu, je vaše življenje z Jezusom skrito v Bogu in povezano z močjo, ki je močnejša od vseh moči in oblasti. Od Boga boste prejeli moč, ki vas nato močno poveže z njegovo močjo. Na voljo vam bo nova luč: luč žive vere. Pogoj je, da je tvoja volja povezana z Božjo voljo...« (Sporočila mladim, 152–153)

»Ko se človekova volja vleče skupaj z božjo voljo, je vsemogočen. Karkoli vas prosi, lahko storite z njegovo močjo. Vsa njegova naročila so kvalifikacije.« (Kristusove predmetne lekcije, 333)

Za nas velja: »Iščite GOSPODA, dokler ga je mogoče najti; pokliči ga, ko je blizu. Hudobni zapusti svojo pot hudodelec pa iz svojih misli in se obrne h GOSPODU, in usmilil se ga bo in našega Boga, kajti pri njem je veliko odpuščanja.” (Izaija 55,6-7)

Gospod nam bo z veseljem odpustil, kadar je naša volja svojeglava in sebična. To lahko stori, če smo pripravljeni opustiti svoje lastne poti in misli ter prepustiti Bogu, da vodi naše celotno bitje. Takrat smo tudi pripravljeni moliti: »Nauči me delati po svoji volji, kajti ti si moj Bog; tvoj dobri duh me vodi po ravnem.« (Psalm 143,10)

opozorilo in obljuba

Vse te zveri in kralji, kraljestva in vladarji so ambiciozno sledili svoji volji, ker so ljubili svet s svojimi stvarmi. Hoteli so služiti sami sebi, zgrabiti čim več sveta in čim dlje obležati na njem. Babilon, Medo-Perzija, Grčija, Rim, Selevkidi, Ptolemejci so spletkarili, da bi osvojili vse. Namesto tega so izgubili vse; vsi so potonili. Po drugi strani pa Kralj kraljev, Gospod gospodarjev, ki je želel samo izpolniti voljo svojega Očeta, ne bo nikoli propadel. Izkušeno! On je isti včeraj, danes in za vedno. Kmalu bo prišel in odrešil tiste, ki so se naučili, kako jih voditi Sveti Duh vsak dan, vsak trenutek.
Na tem ozadju dobijo besede apostola Janeza za vsakega izmed nas nov pomen:

»Ne ljubite sveta ali tega, kar je na svetu. Če kdo ljubi svet, ni v njem Očetove ljubezni. Kajti vse, kar je na svetu, poželenje mesa in poželenje oči in življenjski ponos, ni od očeta, ampak od sveta. In svet propade s svojim poželenjem; kdor pa izpolnjuje božjo voljo, ki ostane na veke.« (1 Jn 2,15-17)

Ne pozabimo na najpomembnejšo lekcijo študija prerokb: človeška volja je spremenjena v prah in božja volja povišana. Molim, da se bomo popolnoma izročili Bogu in s svetim veseljem šli naprej in delali, kar želi naš nebeški Oče. Naj bo naša izkušnja: "Tvojo voljo, moj Bog, rad izpolnjujem in tvoja postava je v mojem srcu." (Ps 40,9)