Božji prazniki odpirajo mogočno panoramo časa: Bog dela zgodovino v Jezusu. Oznanjajo zgodovino svobode v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ter razkrivajo Jezusa kot Mesijo – veliko upanje Izraela in človeštva. Avtor: Alberto Rosenthal

Čas branja: 3½ minute

prijateljsko vprašanje: Sveto pismo starozaveznih praznikov ne označuje kot judovske, ampak kot božje praznike. Ko pravimo, da se je vse izpolnilo z Jezusovim prvim prikazom – čeprav še čakamo na izpolnitev jesenskih praznikov –, kot adventisti ne trdimo tako kot evangeličani, ki trdijo, da je Jezusova smrt na križu dala vzpon na 10 zapovedi - in s tem tudi na soboto - izpolnjen?

Božji koledar odrešenja

Prazniki, ki so bili dani Izraelu, so bili res »Božji prazniki« (3 Mz 23,2). Namenjene niso bile samo judovskemu Izraelu, temveč božjemu Izraelu – vsem zemljanom, ki bodo izpovedovali resnico. Starozavezno zavezno ljudstvo naj bi svetu predstavilo Božji koledar odrešenja. Z Jezusovim prvim nastopom so se začele izpolnjevati vse mesijanske prerokbe.

Izpolnjena pasha in daritev

V zvezi s tem koledarjem odrešenja je Jezusovo prvo pojavljanje izpolnilo spomladanske praznike – pasho 14. nisana leta 31, praznik nekvašenih kruhov 15. nisana in praznik prvih sadežev 16. nisana. Petdeset dni kasneje je Gospod Jezus izpolnil binkošti, 6. sivana, ob svojem ustoličenju za velikega duhovnika-kralja v nebeškem svetišču. Na samem križu se je torej izpolnil le daritveni vidik vseh praznikov, tako pomladnih kot tudi jesenskih. Od spomladanskih praznikov je križ dopolnjeval le pasho. Na ta dan se ni izpolnilo le v žrtvenem vidiku, ampak v bistvu.

Izpolnitev drugih festivalov

Jezusova smrt je zdaj omogočila bistveno izpolnitev vseh nadaljnjih praznikov. Praznik nekvašenih kruhov se je materialno izpolnil 15. nisana, praznik prvih sadežev materialno 16. nisana, praznik binkošti pa materialno 6. sivana. Praznik trobent v bistvu od oktobra 1834 (ko je Miller začel polno pridigati) do 22. oktobra 1844, spravni dan v bistvu od 22. oktobra 1844 do Jezusovega drugega prihoda. Taborni praznik bo našel svojo bistveno izpolnitev od trenutka, ko bomo vstopili v nebeške tabernaklje, do trenutka, ko bomo, potem ko bo zemlja očiščena z ognjem, postavili svoje nove domove. Potem je koledar odrešenja popoln. Večnost v najglobljem pomenu se začne na tej točki (kajti vse, kar je prinesel greh, je za vedno odvzeto).

Senčni značaj festivalov

Tako so bili vsi prazniki, ki jih je Bog določil, »samo senca stvari, ki bodo prišle, a katerih bistvo ima Kristus« (Kol 2,17). Pasha je bila senca na Kalvariji, bistvo pashe se je tam izpolnilo v Kristusu. Praznik nekvašenih kruhov je bil senca Jezusovega brezgrešnega počitka v grobu, katerega bistvo je nato izpolnil Kristus. Praznik prvih sadežev je bil senca Jezusovega vstajenja, katerega bistvo je nato zapolnil Kristus. Binkošti so bile senca Jezusovega ustoličenja in izlitja Svetega Duha s posledično žetvijo duš, katere bistvo je nato izpolnil Kristus. Praznik trobent je bil senca oznanila prvega angelovega sporočila, katerega bistvo je nato Kristus uresničil s preroško lučjo, poslano s svojega prestola. Spravni dan je bil senca preiskovalne sodbe, katere bistvo se uresničuje od prihoda Kristusovega prerokovanega časa v Najsvetejšem. Taborni praznik je bil senca velikega zaključka, obnove vsega, katere bistvo bo kmalu izpolnil Kristus sam.