Izpolnjevati božje poslanstvo pomeni razmišljati dolgoročno. Avtor: Ellen White

Rečeno nam je: »Kričite na vsa grla, ne prizanašajte nam! Povzdigni svoj glas kakor šofar in oznanjaj mojemu ljudstvu njegove pregrehe in Jakobovi hiši njegove grehe!« (Izaija 58,1) To je sporočilo, ki ga je treba oznanjati. A čeprav so pomembni, je pomembno, da ne napadamo, stiskamo v kot in obsojamo tistih, ki nimajo uvida, ki ga imamo ...

Vsi tisti, ki imajo velike privilegije in priložnosti, a niso izpilili svojih telesnih, umskih in moralnih sposobnosti, ampak se prepuščajo sebi in se izmikajo svojim odgovornostim, so bolj ogroženi in v slabšem stanju pred Bogom kot ljudje, ki so doktrinarno v zmoti, a si prizadevajo biti blagoslov za druge. Ne krivite in ne obsojajte jih!

Če dovolite, da vas sebično sklepanje, lažni sklepi in izgovori vodijo v napačno stanje srca in uma, tako da ne prepoznate več Božjih poti in volje, si nalagate veliko večjo krivdo kot pošteni grešnik. Zato je bolje paziti, da ne obsojaš nekoga, ki se pred Bogom zdi bolj nedolžen kot ti.

Zapomnimo si, da si v nobenem primeru ne smemo nakopati preganjanja. Ostre in sarkastične besede so neprimerne. Izločite jih iz vsakega članka, izrežite jih iz vsakega predavanja! Naj Božja beseda reže in graja. Naj se smrtni možje in ženske z zaupanjem zatečejo k Jezusu Kristusu in ostanejo v njem, da bo Jezusov Duh viden skozi njih. Bodite previdni s svojimi besedami, da ne boste resnično nasprotovali tistim, ki so drugih veroizpovedi, in dali Satanu priložnosti, da vaše neprevidne besede uporabi proti vam.

Res je, prihaja čas težav, kakršnih še ni bilo, odkar obstaja narod. Toda naša naloga je, da iz našega govora skrbno izločimo vse, kar diši po maščevanju, odporu in napadu na cerkve in posameznike, ker to ni Jezusova pot in metoda.

Božja cerkev, ki pozna resnico, ni opravila dela, ki bi ga morala po Božji besedi. Zato bi morali biti še bolj previdni, da ne užalimo nevernikov, preden ne slišijo razlogov za naše verovanje glede sobote in nedelje.

Konec: Pričevanja za Cerkev 9, 243-244