Svetloba prebije – in jo spet pogoltne. Tako se skozi zgodovino vleče kozmično vlečenje vrvi: islam kot luč v srednjem veku, kasneje ugrabljen s strani teme. Rim, Hitler, sionizem, Izrael in nova zavezništva na Orientu – vse se ujema s preroško panoramo Razodetja. Avtor: Kai Mester

Čas branja: 7 minut

Nekoč sem bil priča polni luni, ki se je pojavila izza zidu oblakov, le da jo je kmalu zatem spet pogoltnila. Nekaj ​​minut je bil to napet spektakel – svetloba proti temi. Na koncu je zmagala luna.

Prav to vidimo v svetovni zgodovini: svetloba prebije – le da jo spet pade v senco. Najprej raj, nato potop. Luč na Sinaju, tema v Gibei. Upanje skozi Davida in Salomona, razpad v razdeljeno kraljestvo in končno babilonsko izgnanstvo. Zora skozi Jezusa, ki ji sledi preganjanje kristjanov in temni vek. Kakšen izjemen boj!

Peta trobenta – kulturna vojna

Peta trobenta se pogosto razlaga kot sklicevanje na prva stoletja islama: kot Božja palica discipliniranja Zahoda z njegovo dekadentno rimsko državno cerkvijo. Toda dejanski udarec proti Rimu ni bil vojaški – bil je dim iz brezna (Razodetje 9), ki je zakril luč papeštva: duhovno-kulturna vojna. Rim je pretresla bolj kot arabske in perzijske bojevnike. Znanost, svoboda in strpnost z Orienta so si našle pot v srca Evropejcev, sprožile reformacije in revolucije, ki še danes oblikujejo obraz Zahoda – in Združene države Amerike pognale na položaj vodilne svetovne sile.

Ugrabljen islam

Čeprav je bil prvotni impulz iz arabske puščave liberalen, progresiven in protirimski, se je fundamentalistični islam kasneje izkazal za krutega in srednjeveškega. Tukaj postane jasen vzorec: temne sile vedno znova ugrabijo tista gibanja, ki jih je Bog nekoč prebudil kot protiutež zlu.

Islam je bil nekoč največja grožnja Rimu – in hkrati žarek luči v temnem srednjem veku. Ko je Rim prejel svojo »smrtno rano« in je adventistično gibanje leta 1840 pridobilo na moči, se je zdelo, da je njegov biblijski mandat iz pete in šeste trobente izpolnjen.

Nova grožnja Judom

Stoletja so Judje na muslimanskih ozemljih uživali več svobode in zaščite kot v Evropi. Zdaj pa je smrtna rana Rima olajšala tudi evropske Jude. Toda potem se je pojavil sovražnik, še bolj krut od Rima: Adolf Hitler. Milijone Judov je bilo izbrisanih – in to po krivdi človeka, ki čeprav ni več obiskoval maše, ni nikoli formalno zapustil katoliške cerkve. Tema je ostala iznajdljiva – in je vedno našla nove oblike, da bi nadaljevala svoje uničevalno delo.

Sionizem in novi konflikti

Sionizem je na koncu mnoge Jude pripeljal nazaj v deželo njihovih očetov. Z ustanovitvijo države Izrael leta 1948 je islam nenadoma imel pred vrati novega sovražnika: ljudstvo, ki je pravkar izšlo iz holokavsta z neuklonljivo voljo do življenja in ogromno energijo. Muslimanski svet se je branil – Izrael je udaril nazaj. In tako je Izrael skoraj čez noč postal največji sovražnik islamskih držav.

Kamuflažni umetniki teme

Zgodovina kaže, da je tema mojster preobleke. Znova in znova prevzame obliko sil, ki bi ji lahko predstavljale grožnjo – le da bi jih napadla pri njihovem korenu in jih naredila neškodljive:

• Sprva je delovala »krščansko«, evangelij je zakopala pod tradicijo in latinskimi formulami ter preganjala disidente.
• Nato se je predstavila kot »razsvetljena« in »revolucionarna« – da bi rimske kritike pahnila v ateizem in prepovedala Sveto pismo.
• Kasneje se je preoblekla v protestantsko, medversko cerkev, evangelij je na karizmatičen način čustveno izrazila in ga politično zlorabila.
• Navsezadnje je islam popeljal v njegov lastni kruti "srednji vek".

Ali povedano drugače: Ko evangelija ni bilo več mogoče ustaviti in je prodrl v vsak kotiček sveta, je sovražnik premagal krščanstvo od znotraj. Ko je duh islama Evropejce hujskal proti Rimu, je tema poskrbela, da so v svoji želji po svobodi zavrgli Sveto pismo in Boga. Ko so protestanti našli dom v Novem svetu in se pojavili kot svetovna velesila, so se temne sile že infiltrirale v njihov projekt, Razodetje pa napoveduje: ZDA bodo Rim vodile do njegove končne slave (Razodetje 13).

Oživitev ali prisvojitev?

Je mogoče, da tema skuša takoj prevzeti vsako pristno prebujenje, vsako vrnitev k Bogu? Naj bo to Adventistična cerkev v 19. stoletju s totalitarnimi težnjami znotraj lastnih vrst ali v 20. stoletju s povezavami v izobraževalnem, zdravstvenem in socialnem sektorju? Seveda vedno v nasprotju s priporočili preroškega glasu Ellen White.

Bi lahko bilo gibanje preporoda, ki ga vidimo v republikanskem taboru v ZDA, morda tudi sožitje? Na eni strani so ljudje, ki iskreno poslušajo Božjo besedo in se pustijo voditi še malo naprej k biblijskemu Jezusu in usmiljenemu Bogu, ki nam ga je pokazal. Po drugi strani pa so predstavniki teme, ki širijo sovraštvo in nasilje.

To zahteva dar razločevanja. Sicer človek hitro začne razmišljati stereotipno, se pusti zmotiti slamnatim možičem in dovoli, da se mu orientacija zamegli.

Verjetno ne bi pričakovali še ene zvijače od sovražnika, če nanjo ne bi namigovala biblijska prerokba:

Novo zavezništvo na obzorju?

Knjiga Razodetja oznanja, da se bo zadnja svetovna sila znova dvignila iz "globin" – brezna (arabske) puščave iz peska in kamna (Razodetje 17,8). Ali se bodo arabski voditelji na koncu združili s papeštvom v boju za mir? Prvi znaki so vidni: v Abu Dabiju Družinska hiša Abrahamic – Simbol zavezništva, ki preroško sproža več vprašanj, kot jih odgovarja.

Trumpov pristop k arabskim kraljevim družinam, da bi oblikovali mirovni svet, ki bi svet vodil v zlato prihodnost, bi lahko prav tako kazal v to smer. Toda čas bo pokazal, kako se bodo stvari razvile.


Upanje z vzhoda

Omeniti velja, da Sveto pismo povezuje zadnje veliko prebujenje – pozni dež in glasni krik – z Orientom. Izaija (60,1–7) ga opisuje kot poseben odmev v deželah, iz katerih prihajajo kamele, zlato in kadilo: Midjan, Efa, Šeba, Kedar in Nebajot – Abrahamovi potomci, ki so v Svetem pismu označeni kot sinovi Vzhoda – naj bi oznanjali hvalo Gospodu. V Razodetju (7,2) se angel pečatnika vzpenja z vzhoda. Ezekiel (43,2) in Janez (Razodetje 18,1) vidita Božjo slavo, ki prihaja z vzhoda, »buči kakor mnoge vode, in zemlja je bila močno razsvetljena od njegove slave ... in zemlja je bila razsvetljena od njegovega sijaja« (Ezekiel 43,2; Razodetje 18,1).

Tudi takrat so veter, ki je razpršil Rdeče morje, kraljica iz Sabe, osvoboditev kralja Kira in sirote, vse prihajali z Vzhoda. Tudi Jezusova vrnitev je prikazana kot prihod z Vzhoda (Matej 24,27). Toda vmes se bodo priprave na njegov prihod odvijale na enak način kot vzhod jutranje zvezde v naših srcih (2 Peter 1,19), namreč z Vzhoda. Kaj točno to pomeni? Čas bo pokazal.

Razlog za sijaj

Biblijske prerokbe nam razkrivajo vse te dogodke – ne da bi nas prestrašile, temveč da bi nam dale smernice. Da bi lahko v tej zmešnjavi zaupali Bogu, vsrkali njegovo bistvo in ga izžarevali.

Da bomo lahko sijali kot zvezde sredi teme:

»Mnogi bodo očiščeni, prečiščeni in preizkušeni, hudobni pa bodo ravnali hudobno. Vsi hudobni ne bodo razumeli, razumni pa bodo razumeli. Razumni bodo sijali kakor sijaj neba in mnoge bodo vodili k pravičnosti kakor zvezde na veke vekov.« (Daniel 12:10, 3) Lahko pripadamo »ostanku« – in hkrati smo odprti za prepoznavanje ostanka, ki ga ima Bog v vseh gibanjih preporoda. Lahko jih vključimo v svoja srca in svoje molitve. Kajti Bog deluje – in njegova luč bo na koncu zmagala.

Konec serije člankov

Nazaj na 1. del: Vlečenje vrvi v vesolju: Ko se je Bog umaknil – in je Lucifer za kratek čas napredoval