Čas branja: 8 minut

odpustiti?

Koliko vaših grehov je Jezus plačal na križu? - Vse!

Vse, kar ste kdaj storili? - Da!

Vse, kar boš kdaj naredil? - Da!

Koliko vašega življenja je znanega Bogu? David pravi Bogu: »Tvoje oči so me videle, ko še nisem bil pripravljen, in v tvoji knjigi so bili zapisani vsi dnevi, ki so še prišli in jih ni bilo.« (Psalm 139,16:XNUMX) Torej Bog ve, prihodnost On ve, kaj se nam bo zgodilo. Jezus na križu ni samo povzročil, da so bili naši grehi skriti s svojim odpuščanjem, temveč je trpel tudi krivdo, obsodbo in sramoto vsakega posameznega greha, ki smo ga storili in ga bomo kdaj storili.

Čeprav je Bog vedel vse vnaprej, me je sprejel kot svojega otroka. To pomeni, da Bogu nikoli ni treba reči: "Ups! Nisem kalkulirala. To ni bilo plačano na križu. Na žalost si zdaj sam.« Ne, to je nemogoče! Karkoli naredim, je Jezus že plačal ceno za to na križu. Ponuja mi svoje odpuščanje, popolno in brezplačno.

Samo zato, ker je plačal ceno za tvoj in moj greh, še ne pomeni, da nama je samodejno odpuščeno. Vsaka enačba ima dve plati. Božja milost je poskrbela za odpuščanje, vendar le z našim zaupanjem lahko doživimo odpuščanje. Oglejmo si posamezne korake:

1. Načrt odrešitve

Preden smo sploh vedeli, kaj potrebujemo, je Bog vzpostavil celoten načrt odrešitve, da bi nas rešil iz nemogoče zmešnjave, v katero smo se zapletli. Kristus je »Jagnje, ki je bilo zaklano od ustanovitve sveta.« (Razodetje 13,8:19,10 NLT) Prišel je »iskati in rešiti, kar je bilo izgubljeno«. (Luka 5,8:XNUMX) Naše odrešenje ni zdržalo čakanja, da se stanje izboljša. V našem stanju smo potrebovali hitro reševanje. »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« (Rimljanom XNUMX)

2. Delovanje Svetega Duha

Bog vedno naredi prvi korak. Ljudje se odzivajo le na to, kar Bog že počne v njihovem življenju. Kajti po naravi nimamo želje po pravičnosti. Po naravi nimamo težav z grehom. Čarobno nas privlači. »Kajti mesenost je sovraštvo do Boga, ker se meso ne podreja Božji postavi; kajti tudi ne more.” (Rimljanom 8,7:XNUMX)

Toda Bog je poslal svojega Svetega Duha, da deluje v srcih in umih, tako da celo hrepenimo po odpuščanju, obnovitvi in ​​pravičnosti. »Bog deluje v vas tako, da hočete kot delate po svoji volji.« (Filipljanom 2,13:XNUMX) Ko si želimo pravičnosti, odpuščanja in obnovitve iz našega trenutnega stanja, to dokazuje, da je Bog že v naših življenjih, da bi rešil nas.

3. Prepričanje o grehu

Sveti Duh me vodi k božji postavi in ​​mi pokaže, da sem grešnik. »Kdor koli greši, se upira Bogu in njegovim zapovedim, kajti grešiti pomeni ne ubogati Božjih zapovedi.« (1 Janezov 3,4:3,20 Hfa) »Po postavi pride spoznanje greha.« (Rimljanom 51,5:XNUMX) Božji zakon se mi razodene. kot merilo, po katerem bodo sojeni vsi ljudje. Vidim, da zelo zaostajam za tem standardom. Tako se zavedam, da sem grešnik. »Spoznavam svojo krivdo in moj greh je vedno pred menoj.« (Psalm XNUMX) Zavedam se: potrebujem Odrešenika!

4. Sodelovanje volje


Ker sem se prepoznal kot grešnik, ki potrebuje Odrešenika, me lahko samo moje soglasje vodi do tega, da ravnam in izberem, komu bom sledil. »Danes si izberite, komu boste služili« (Jozue 24,15:XNUMX). Še vedno o sebi? Ali pa opustim svoje želje in se popolnoma strinjam z Božjimi načrti za svoje življenje? Samo z mojim soglasjem se bo kaj zgodilo.

5. Izpolnitev zahteve po odpuščanju

Predpogoji vključujejo priznanje, kesanje in odrešitev. S svojo izpovedjo izrecno priznam, kar sem naredil ali rekel in da je bilo narobe. Ne iščem izgovorov za svoje napake. Prosim za odpuščanje in odškodnino, medtem ko poskušam po svojih najboljših močeh zagotoviti ustrezno odškodnino. »Če pa priznamo svoje grehe, je on zvest in pravičen, da nam grehe odpusti in nas očisti vse krivice« (1 Jn 1,9).

Priznanje se mora ujemati s kaznivim dejanjem. Če je bil greh zaseben, se priznam samo Bogu. Če je zadevalo mojega zakonca, priznam njemu in Bogu. To je prizadelo mojo celotno družino, pred mojo celotno družino in Bogom. Celotna moja cerkev, posel itd., nato pred celotno cerkvijo, posel itd. in Bogom.

Ne tako dolgo nazaj sem bil na vrsti jaz. Značajska napaka, ki sem jo imel že od otroštva, a se je nisem zavedal, se je pokazala v situaciji v moji cerkvi. Ko sem se tega zavedel in videl, kako to vpliva na druge v cerkvi, sem ugotovil, da se moram spovedati in opravičiti celotni cerkvi. Tako sem naslednji vikend stal pred vso kongregacijo in priznal svojo napako, prosil za odpuščanje in obljubil, da bom z Božjo pomočjo delal na tej slabosti in rešil težavo. Bilo je neprijetno in ponižujoče, a nujno; kajti s svojim vedenjem sem prizadel druge in imel napačen vpliv, ki ga je bilo treba popraviti.

Kesanje vključuje kesanje greha in odvračanje od greha. Toda sami ne moremo povzročiti obžalovanja. Ona je božji dar. Ne moremo ustvariti obžalovanja s stiskanjem zob, naporom, stokanjem, potiskanjem, vlečenjem ali čim težjim. Lahko pa prosimo za kesanje in ga sprejmemo v veri. Ko podarjeno kesanje postane naše lastno, nam je žal, ne zato, ker smo bili ujeti, ampak zato, ker nismo spoštovali Boga, ga osramotili, napačno predstavili in ponovno križali našega Odrešenika. Ne obžalujemo posledic našega greha, ampak ker smo prizadeli Boga. Ko obžalovanje postane naše, se izrazi tako, da se odvrnemo od stvari, ki jo obžalujemo. »Kdor zanika svojo krivico, ne bo uspeval; kdor pa jih prizna in jih zapusti, bo usmiljen.” (Pregovori 28,13:XNUMX)

Odškodnina pomeni vrniti vse, kar je mogoče in sorazmerno s storjeno krivico. Na primer, moj znanec je v mladosti ukradel pulover iz veleblagovnice. Desetletja pozneje se je, zavedajoč se svoje krivde, hotel oddolžiti za krajo. Zato je šel do direktorja te veleblagovnice in mu ponudil plačilo za pulover po trenutni ceni, vključno z obrestmi, ki bi pokrile izgubo veleblagovnice zaradi dosedanje kraje.

Božja beseda pravi: »Če darujete svoj dar k oltarju in se vam tam zazdi, da ima vaš brat kaj proti vam, pusti svoj dar tam pred oltarjem in pojdi najprej in se spravi z bratom, potem pa pridi in daj svoj dar.« (Matej 5,23.24:33,15) »Če brezbožnik vrne zastavo in povrne, kar je ukradel, in živi po postavah življenja in ne dela hudega, bo živel in ne bo umrl. « (Ezekiel XNUMX:XNUMX)

6. Verovanje in sprejemanje božanske izmenjave na križu

Ko sprejmemo božansko izmenjavo na križu in stopimo v Mesijevo življenje, smo pooblaščeni, da presežemo in pustimo preteklost za sabo. »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16)

Ko izpolnimo zgornje zahteve, je naše odpuščanje in mir v srcu ter veselje! Občutek svobode!

rezultat odpuščanja

Kakšen je rezultat odpuščanja? Nič več občutkov krivde kljub opominom na moje napačno ravnanje. Nič več zagrenjenosti, ker nisem več žrtev. Ljubezen do sovražnikov, ker Bog ljubi moje sovražnike in želim jim isto rešitev, kot sem jo jaz doživel. Združiti moči s Svetim Duhom, da jih osvobodimo, tudi če to zahteva samopožrtvovalnost.

Kaj je namen odpuščanja? Omogoča ponovno medsebojno povezavo. Bog želi odnos z vsakim od nas. Zato ponuja odpuščanje vsem nam, da bi obnovili odnos. Križ to omogoča. Kakšna čudovita ljubezen! Kakšna velika milost! Kako globoko odpuščanje prihaja k nam iz Božjega srca!

prevzeti naš križ

Jezusu smo hvaležni za to, kar je Jezus storil za nas. Ljubimo ga zaradi svobode, ki nam jo je dal. Naše največje veselje je slediti mu in mu služiti. Pravi nam: »Če hoče kdo za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.« (Mr 8,34) Kaj pomeni: vzemi svoj križ in hodi za Jezusom?

»Človek je povabljen, da zapusti svojo lažno pot in sledi zgledu Mesije, vzame svoj križ in mu sledi, se odreče sebi in služi Bogu, ne glede na ceno.« (Nasveti za Cerkev, 269) »Prevzeti križ pomeni prevzeti ravno tiste naloge, ki so v nasprotju z žitom.« (Pričevanja za Cerkev 3, 63) »Prava vera pomeni posnemati Mesijo. Tisti, ki sledijo Jezusu, se zatajijo, vzamejo križ in hodijo po njegovih stopinjah. Slediti Jezusu pomeni ubogati vse njegove zapovedi. Noben vojak ne služi svojemu generalu tako, da ignorira njegove ukaze. Mesija je naš model. Posnemati Jezusa, njegovo ljubezen, nežnost in sočutje je mogoče le, če se mu vsak dan približamo.« (Svetopisemski komentar 7, 949) »Pravi nam: »Če hoče kdo za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.« Samo Jezus nam to lahko omogoči. Pravi: »Vzemite moj jarem nase in učite se od mene; ker sem krotak in ponižnega srca.« To pomeni vsakodnevno odrekanje samega sebe. Jezus nam lahko da plemenito pripravljenost na trpljenje in voljo, da bijemo Gospodove bitke s trajno energijo. Najšibkejši lahko ob pomoči božje milosti pridobijo moč, da premagajo daleč.« (maranatha, 85)

Del 1

Nekoliko skrajšano, z dovoljenjem: Dr. medicinski Mark Sandoval: Zakon življenja, Uchee Pines Institute, Alabama: strani 111-117