Nasilje in politična radikalizacija postavljata vprašanja o vlogi Svetega pisma in resničnem miru. Ta članek nas spodbuja, da na novo pogledamo svetopisemsko zgodbo in postanemo glasniki miru na tem svetu. Gabriela Profeta Phillips, direktorica odnosov z adventističnimi muslimani, severnoameriški oddelek.

Čas branja: 3 minut

Vojna na Bližnjem vzhodu je pomembna ovira za kakršno koli možnost miru v regiji. Zaradi zaostritve izraelske politike na nedavnih volitvah in radikalizacije Hamasa, ki ga podpirata Iran in Katar, se nasilje predstavlja kot edina možnost za mir. Toda med temi možnostmi so trpeči ljudje, ki bodo kmalu izgubili upanje. Povrhu pa nas novice še bolj zmedejo, ker zanemarjajo duhovne posledice, ki jih je sprožila vojna, in se pretvarjajo, da je najpomembneje najti »krivca«.

Kristjani so tej izkrivljeni različici zgodovine poskušali dodati svetopisemske elemente, za katere se zdi, da opravičujejo eno ali drugo stran. To je bolj podobno trenutni polarizaciji človeštva kot skrbnemu preučevanju svetopisemske zgodovine. Tudi Sveto pismo je torej postalo žrtev vojne. Vrnimo se k izviru! Spoznajmo tistega, ki edini lahko prinese odpuščanje, usmiljenje in pravičnost. Da, pravica, saj brez pravice ni trajnega miru.

Samo s ponovnim poslušanjem Svetega pisma lahko razkrinkamo grešne ideje o miru in meču. Mir, kakršnega ta svet ne more dati (to vidimo!), ima samo en vir: Božjega Mesija – Mesija, ki ga je večina Judov zavrnila in ki ga večina muslimanov priznava samo z ustnicami. Ne mislim na Mesijo institucionaliziranega krščanstva, ki je bil kooptiran iz najrazličnejših korporativnih razlogov. Mislim na Božjega Mesijo, tistega, ki je tako ljubil svet, da je prišel prinesti življenje, da življenje v izobilju, tako Palestincem kot Judom. Zdaj lahko Jeruzalem, kar pomeni temelj ali učitelj miru, dejansko poučuje o miru vse narode iz svojega nebesnega kraja (Mih 4,2-3). Pri tem smo lahko instrumenti. Nekega dne bo stala na mestu, kjer še vedno divja vojna.

Smo še možje in žene vere? Če je tako, zakaj citiramo Matej 24 selektivno, s poudarkom na vojni in govoricah o vojni, pri čemer pozabljamo, da "znamenje", ki ga verniki iščejo, ni nasilje, ampak kraljestvo miru iz 14. vrstice?

Smo še ljudje upanja? Upanja ni mogoče graditi na iluzijah, kot je obnova templja s cionističnimi prizadevanji ali z lažnim prepričanjem, in to nas bolj skrbi, da bi izvor te krize lahko razložili z rivalstvom med Saro in Hagaro. Težava s takimi izkrivljenimi interpretacijami zgodovine je v tem, da je Bog blagoslovil Izmaela in celo napovedal, da se bo Izmaelova družina združila v čaščenju z Izakovimi eshatološkimi sinovi (Izaija 60,6-7). Resnica nas osvobaja!

Nimamo vseh odgovorov, Bog jih ima. Zato skupaj molimo za mir. Blagor miroljubnikom v svetu nemira, kajti imenovani bodo Božji otroci (Mt 5,9).

Konec: nPraxis International Newsletter, 12. oktober 2023