Vprašanje, ki si ga vsak kdaj zastavi, najpozneje, ko umre ljubljena oseba ali ko mi smrt pogleda v oči. Odgovor starodavnih spisov je za večino povsem presenetljiv: Prebujenje se zgodi, vendar ne takoj ... Avtor Daniel Knauf
Pet vidikov duše določa priljubljena prepričanja v posvetnih in verskih krogih:
- Duša je nematerialna.
- Duša sobiva s telesom do njegove smrti.
- Ob smrti duša zapusti telo in gre na cilj, kjer je nagrajena ali kaznovana.
- Duše ni mogoče uničiti. ona je nesmrtna
- Po smrti telesa je duša sedež zavesti in uma.
Poleg tega se verjame, da duša odpotuje v nebesa skoraj takoj po smrti, vendar se še naprej zaveda vsega, kar se zgodi tistim, ki jih je pustila za seboj.
glavni nauk katoliške teologije
»Nauk, da je človeška duša nesmrtna in še naprej obstaja po človekovi smrti in razpadu njegovega telesa, je temelj krščanske filozofije in teologije.« (New Catholic Encyclopedia (1967), Vol. 7, str. 464)
Pravzaprav je veliko v katoliški veri odvisno od nauka o nesmrtni duši. Zavestno posmrtno življenje, klicanje svetnikov, vice, posredovanje Device Marije in večna agonija temeljijo na predpostavki, da je nesmrtna duša po smrti telesa v zavestnem, dejavnem stanju.
Katoliški primeri verovanja v nesmrtnost
Leta 1981 je atentator poskušal ustreliti papeža. Ko se je njegov papamobil počasi prebijal skozi 75-glavo množico, je papeževo pozornost pritegnila deklica s sliko Device Marije. Papež se je deklici hvaležno priklonil. Ravno takrat je odjeknil strel, a je zgrešil njegovo glavo. »Papež Janez Pavel II vsak dan moli k Devici, ker ji je hvaležen, da mu je rešila življenje.« (Time, december 000, str. 1996)
Leta kasneje, le nekaj minut po smrti papeža Janeza Pavla II., 2. aprila 2005, je oster poročevalec v Vatikanu tiho objavil: "Prav v tem trenutku se papež predstavlja svojemu Stvarniku."
Marijanska prikazovanja
Trdi se, da se je Devica Marija v preteklih letih osebno prikazovala na različnih lokacijah. Dajala je sporočila navadnim ljudem in navodila vernikom. Vsako leto milijoni romajo v kraje, kot so Guadalupe v Mehiki, Lurd v Franciji, Fátima na Portugalskem in Međugorje v Bosni in Hercegovini. Vsi ti ljudje verjamejo v življenje takoj po smrti, ki ga omogoča nadaljnji obstoj nesmrtne duše. ′
V iskanju nesmrtne duše se je pošteno vprašati: ali sploh obstaja? Ali je res resničnost?
Od kod sploh izvira ta nauk? Ali je v Svetem pismu?
»Zamisel o duši, ki preživi po smrti, v Svetem pismu ni zlahka razvidna.« (New Catholic Encyclopedia (1967), Vol. 7, str. 467)
»[Nauk] o nesmrtnosti duše je bil ugibanje ali samoumeven, namesto da bi bil izrecno razkrit v Svetem pismu.« (John Tillotson (1630-1694), canterburyjski nadškof, Dela, (1817), zvezek 1, str. . 749)
»Verovanje v preživetje duše po razpadu telesa je bolj filozofska ali teološka špekulacija kot preprosto verovanje. Nikjer v Svetem pismu se to izrecno ne uči. (Judovska enciklopedija (1904), zvezek 6, str. 564)
Kaj pomeni za naše iskanje nesmrtne duše, če je res ne najdemo v Svetem pismu?
Preberite Sie weiter!
Celotna posebna izdaja kot PDF!
Ali naročite tiskano različico:
www.mha-mission.org
Schreibe einen Kommentar